Eden od ciljev Ministrstva za digitalno preobrazbo je, da bo do leta 2026 vsak prebivalec in prebivalka imel dostop do širokopasovnega interneta. Splet je vir informacij in znanja, pa tudi mnogih negativnosti. Ali je rešitev, da se zaradi tega izklopimo? Ne.
Namesto tega naredimo splet za varno okolje, učimo se pravilne rabe sodobnih tehnologij in ustreznih reakcij brez povzročanja panike ob nepredvidenih situacijah, ozaveščajmo o nevarnostih in oblikujmo sistemske ukrepe za obvladovanje nasilništva, je v uvodu današnje okrogle mize o preprečevanju medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu dejala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh.
Na okrogli mizi v Ljubljani so sodelovali dr. Aleš Bučar Ručman, Fakulteta za varnostne vede, UM, Primož Podbelšek, kriminalistični inšpektor, Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, dr. Špela Selak, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj, Rok Gumzej, Logout, Ajda Petek, Safe.si. Okroglo mizo je povezoval Rok Trkaj.
Na šolah opažamo porast nasilja, ob tem pa se počutimo relativno nemočni spričo nasilja, ki se praviloma dogaja zunaj šolskega prostora, posledice pa čutimo v šolah, zato je sodelovanje med ustanovami izjemnega pomena, je med drugim dejal Jernej Šoštar. Po besedah Aleša Bučarja Ručmana o nasilju na spletu vemo »bore malo«, saj so tudi tovrstne raziskave redke. Njegova »špekulacija« je, da se je velik del fizičnega nasilja prenesel na splet. Da v slovenskem prostoru primanjkuje poglobljenih podatkov, je ob naštevanju naraščajoče uporabe digitalnih naprav in tudi digitalne zasvojenosti menila Špela Selak.
Sogovorniki so izpostavili tudi pozitivne dosežke: v Sloveniji imamo kvalitetne podporne službe in oblike strokovne pomoči, policija ne sedi križem rok in je za 150 odstotkov povečala preventivne aktivnosti in spodbujanje mladih, da takoj sporočijo o nasilju, velika večina mladih je »zelo okej«, šole funkcionirajo, šolske svetovalne službe se krepijo (čeprav občutno premalo in odvisno od pripravljenosti občinskih uprav).
Strinjali so se, da je najbolj pomemben sistemski pristop oziroma da »tisti, ki imajo škarje in platno, sprejmejo ustrezne odločitve«. Poleg sistemske obravnave problema so pomembni še zlasti zgledi, sodelovanje med ustanovami, zaveza o ničelni toleranci do nasilja, ozaveščanje staršev in komunikacija z otroki, ukvarjanje tudi z vzroki, saj ima vsako nasilje v ozadju določeno motivacijo, krepitev socialnih in čustvenih veščin tudi pri starših in učiteljih ter vsakodnevno delovanje. Pri državah so lahko zgled Finska, Japonska, Norveška.
Po koncu okrogle mize so predstavniki šestih ministrstev podpisali Memorandum o soglasju glede izvajanja kontinuiranih aktivnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu. Podpisali so ga ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Eva Vodnik in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle.
Okrogle mize o preprečevanju medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu so bile danes še v Kopru, Krškem, Slovenj Gradcu, Velenju in na Ptuju.
Vir: Gov.si, novice